Dolgo že iščem lonček na pike,
tak, ki ti skuha vse, kar želiš.
Malo potrkaš, malo pomešaš,
rečeš - in vse, kar izrečeš, dobiš.
Moj lonček na pike
Pike imam rada. Naj bodo na lončku ali pa na koncu stavka. Tudi v imenu so mi všeč, Pika Nogavička je vedno dobra družba. Anja sicer ni Pika, so pa njene pesmice in zgodbice prav tako moje »osr(e)čnice«. Če bi slučajno kdo našel ta »dobri« lonček, naj se najprej sam naužije dobrot, potlej pa le pokažite še do mene mu pot. A pazite pri željah … le iz srčnih sestavin, po ljubezni zadiši.
Čedn', pa pika!
Le ščepec pik je potrebnih za piko na i. Do pike natančna pa nisem pri svojem ustvarjanju. Le uživam in se prepuščam tem mojim malim veseljem.
Od pike do pike.
Prav ljube so mi pike na koncu stavka, tiste, ki zaključijo zapisane misli, zgodbe. Ta bogata potovanja od pike do pike. Tudi sama rada kaj zapišem in povem vam, vse do pike je res.
Gozd je moja pika na i.
Štejem pike na mušnici, iščem gozdne palčke s pikastimi kapicami … V gozdu sem rada in moram celo priznati, da tu nimam prav nikogar na piki.
Našla sem lonček, lonček na pike, tak, ki mi skuha vse, kar želim. Nežno potrkam, z ljubeznijo mešam in sprejmem, da tudi kaj prismodim.
Moj blog
Kako sta Bibi in Gusti ozmerjala čas
Če bi imela repek kot Bibi, bi zasvedrala z njim od veselja. Po pošti je pripotovalo moje darilce, knjigica “Kako sta Bibi in Gusti ozmerjala
Jesenski Viševnik
Kadar pomislim na jesen, zagledam pred seboj v škrlatne barve odeta drevesa in liste, kako jih veter vrtinči v jesenskem plesu. Predstavljam si, kako razprem
Kašča pod češnjo
Bibi in Gusti sta naša prijatelja. Pod češnjo imata svojo malo hišico. Tako je majhna, da morata trebuh držati noter, da se ne bi preveč
S pikami začinjeno ...
